Partnerski konflikt je neskončna negativna zanka, iz katere na koncu oba partnerja prideta kot poraženca. V prepirih običajno delamo avtomatske korake, ki drugega partnerja ranijo, in iz bolečine oziroma iz prepada, ki v konfliktu nastaja med partnerjema, tudi drugi partner vleče avtomatske poteze, ki ranijo prvega partnerja. Bolj ko eden kritizira, pritiska ali očita, bolj se drugi brani, umika in postavlja zid. In tako se partnerja vrtita v negativni zanki, dokler recimo se eden ne umakne ali obupata oba.
Seveda so partnerski konflikti popolnoma normalni in se odvijajo tudi v trdnih in varnih odnosih. Pomembno je predvsem, da partnerja lahko že v konfliktu prepoznata, da sta se ujela v zanko, ki ne vodi nikamor, ali da po konfliktu spet vzpostavita dober stik.
So pa v nekaterih partnerstvih konflikti zelo boleči. Partnerja delata boleče avtomatske poteze, prepričana, da bo drugi partner razumel globlje sporočilo, a vse kar v resnici vidita je največkrat jeza, napad, obramba in zid. Pravi signal enostavno ne pride skozi. Takrat je dobro, da si poiščeta pomoč partnerskega terapevta.
Sicer pa dr. Stephen Porges o konfliktih razlaga: “V konfliktu se spremeni naše fiziološko stanje, začnemo se braniti. V stanju obrambe se težko (čustveno) reguliramo in ne moremo uporabljati svojih intelektualnih zmožnosti. V obrambi sprejemamo slabše odločitve in se vedemo manj primerno. Oseba se mora počutiti varno, da bi lahko uporabila vse vire, ki jih je dobila s človeškim razvojem. Naš cilj bi torej morali biti varni odnosi.” In prav to zagotavlja v čustva usmerjena partnerska terapija: varen prostor, v katerem se zmoreta oba partnerja dovolj umiriti, da lahko prvi partner jasno in mirno preda svoje sporočilo, svoje doživljanje, drugi partner pa je sposoben sporočilo slišati in sprejeti ter se nanj ustrezno odzvati.
Vir: dr. Stephen Porges, YouTube posnetek Learning to feel safe