Telefon: 070 563 002
E-pošta: natasa@objemzbesedo.si
Individualna,
partnerska in
družinska terapija
Terapijo izvajam v živo v Ljubljani ali online v slovenskem ali angleškem jeziku.
I offer therapy in person in Ljubljana or online, in Slovenian or English.
Terapije
Imate vprašanje?
Razmišljate o terapiji? Bi želeli izvedeti več o individualni, partnerski ali družinski terapiji?
Nataša Tomc, zakonska in družinska terapevtka stažistka
- Zaključila sem izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije.
- Uspešno sem zaključila vse tri stopnje izobraževanja iz v čustva usmerjene partnerske terapije, ki jo je razvila dr. Sue Johnson. Gre za eno najbolj raziskanih in najuspešnejših partnerskih terapij.
- Opravila sem tudi izobraževanje iz v čustva usmerjene individualne terapije, v čustva usmerjene družinske terapije in iz v čustva usmerjene družinske terapije z odraslimi otroki.
- Sem članica International Centre for Excellence in Emotionally Focused Therapy.
- Sem članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in delujem v skladu z njegovim Etičnim kodeksom.
- Sem prostovoljka pri Svetovalnici za motnje hranjenja Muza, kjer pripravljam tematske, kreativne in družabne delavnice ter meditativne in čuječnostne vaje.
- Sem pa tudi žena, mama najstnikov, teta, sestra, hči in prijateljica.
V čustva usmerjena terapija zame ni samo terapevtski pristop, v čustva usmerjena terapija je moj dom. Zame je drugačen pogled na svet, in me navdaja z upanjem za te naše odnose in me bogati z neomajnim sočutjem do klientov, ki se zataknejo v bolečini in strahu.
Pogosta vprašanja
Pogosto se zgodi, da en partner čuti večjo potrebo po terapiji kot drugi, kar je povsem običajno. Morda vašega partnerja skrbi, da bo na terapiji občutil pritisk z vaše strani ali s strani terapevta. Pomembno je, da v čustva usmerjena partnerska terapija deluje drugače – njen cilj je ustvariti varen prostor, kjer lahko oba partnerja izrazita svoja občutja in poglede, brez obsojanja ali pritiskov. Na partnerski terapiji je moj klient vajin odnos; terapevt se ne postavi na nobeno stran.
Predlagam, da se z vašim partnerjem pogovorite o svojih občutkih in mu predlagate, da tukaj prebereta več o tem, kako terapija poteka. Tako lahko razjasnite morebitne pomisleke in se bolje pripravite na skupni korak.
Včasih je res strašljiva misel, da bi s partnerjem kar naenkrat delili svoje najbolj ranljive misli in občutke, in to pred neko tretjo osebo. Običajno nas niti nihče ni naučil, kako biti z drugim ranljiv, zato je misel na partnersko terapijo lahko upravičeno strašljiva. Partnerski terapevt vam bo pomagal ta strah predelati in umiriti.
Včasih si celo mislimo, da smo krivec za partnerske težave samo mi in da se moramo najprej sami urediti na individualni terapiji, da bi potem lahko tako urejeni bolje delovali v partnerstvu. A dejstvo je, da se najbolj urejamo skupaj v odnosu, saj smo odnosna bitja.
Poudariti je treba, da partnerska terapija ni nekakšno nekontrolirano in prisiljeno izpovedovanje naših najglobljih občutkov, pač pa je nežno, vodeno in varno odkrivanje našega doživljanja ter predvsem vodeno in varno deljenje tega doživljanja s partnerjem. Prednost partnerske terapije je, da je z vama usposobljen terapevt, ki skrbi za to, da se v svojih interakcijah ne zapletata v boleči začarani krog, ki ga poznata od doma, ampak da so vajine interakcije na terapije za oba uspešne in pomirjujoče.
Če je strah pred partnersko terapijo prevelik, lahko seveda na terapijo pridete sami, a potem bo terapevt z vami delal individualno terapijo in najverjetneje ne bo neposredno reševal izključno vašega partnerskega odnosa.
Če imata s partnerjem težave v odnosu, toplo svetujem, da se oba vključita v partnersko terapijo, namreč dinamiko v odnosu soustvarjata oba partnerja. S tem boste prihranili čas in denar, saj en partner na individualni terapiji težko rešuje odnos sam.
Najpogostejši vzorec je, da en partner pritiska, drugi se umika. Lahko pa partnerja ujameta tudi v vzorec iskanja krivca, v katerem oba partnerja pritiskata. Sčasoma se lahko razvije vzorec, v katerem se umikata oba partnerja. Pri osebah, ki so doživele hudo travmo, pa se lahko razvije vzorec, kjer partnerja najprej iščeta bližino, potem pa se odrivata, in je vse skupaj precej kaotično.
Najpogostejša negativna dinamika je, da en partner pritiska, se jezi, želi spremembe, drugi se umika in brani.
Prvo srečanje je namenjeno temu, da se spoznamo, da vidimo, ali se obojestransko ujamemo in ali vama ustreza moj način. Podpišeta informirano soglasje za terapevtski proces. Prvi dve srečanji sta skupni, da vaju spoznam, da od vsakega od vaju slišim, kako je v odnosu. Vedno me zanima pogled obeh partnerjev. Po dveh skupnih srečanjih izpeljemo individualno srečanje z obema partnerjema. Nadaljnja srečanja so predvidoma skupna, razen če se izkaže potreba, da se izpelje še kakšno individualno srečanje z obema partnerjema.
Posamezno srečanje na partnerski terapiji traja od 60 do 75 minut.
Terapevt težko napove, koliko časa bo trajal terapija. Je pa v čustva usmerjena partnerska terapija ena najbolj raziskanih in najuspešnejših partnerskih terapij. Ima jasno pot in jasen cilj, tj. varna navezanost. Terapija obsega tri stopnje in dobro je, da partnerja na terapiji vztrajata toliko časa, da gresta skozi vse tri stopnje, da ne bi sčasoma spet zapadla v stare boleče vzorce. Namreč, raziskave kažejo, da se negativni cikel vrne v partnerstvo, če partnerja terapijo prekineta prehitro.
Partnerska terapija poteka enkrat tedensko, saj sta rednost in predvidljivost terapevtskih srečanj pomembni za dober terapevtski proces. Praksa mi je pokazala, da so časovni presledki med enim in drugim srečanjem lahko predolgi, če partnerja terapijo obiskujeta vsak drugi teden, saj se vmes zgodi življenje, kdo zboli, gremo na dopust, in je pavza mimogrede dolga en mesec, kar pa ovira terapevtski proces.
Svetujem, da se na partnersko terapijo odpravita čimprej, da se v odnosu ne naberejo leta zamer in bolečine, saj je stanje v odnosu lahko že tako slabo, da je za partnersko terapijo že prepozno.
Partnerska terapija ne išče patologije in ne išče krivca v partnerstvu. Partnerska terapija ni servis za enega ali drugega partnerja. Partnerska terapija raziskuje neskončno zanko jeze, razočaranja, obtoževanja, zamer, zavijanja z očmi, prošenj, groženj, solz, obupa, napadov, molka in umikov, v katero sta se ujela partnerja, poglablja zavedanje, kaj se dogaja na eni in drugi strani, raziskuje čustva in počasi partnerja vodi do tega, da sta drug drugemu varno zatočišče in varno izhodišče.
Razumljivo je, da vas skrbi, da bi terapija poslabšala družinske ali partnerske odnose. Pomembno je vedeti, da terapevt ne jamči za kakovost klientovih odnosov ali za določen izid terapije, saj je ta odvisen tudi od klientove motiviranosti in drugih dejavnikov. Sicer pa je v čustva usmerjena terapija eden od najbolj raziskanih in najuspešnejših terapevtskih pristopov. Če pa ugotovite, da terapija ni prava pot za vas, imate vedno možnost, da jo prekinete in poskusite druge pristope.
Preprosto, ne oklevajte. Iskanje terapevtske pomoči je znak moči in poguma.
Če partner izrazi nezadovoljstvo z odnosom, to vzemite resno in poiščita terapevtsko pomoč.
Ne, partnerska terapija ne išče krivca. Partnerska terapija »drži« dve resnici hkrati. Partnerska terapija nežno raziskuje, kaj se dogaja pri enem in kaj pri drugem partnerju, kakšne avtomatske korake delata v odnosu in kaj zares doživljata, ko delata te korake. Partnerska terapija partnerja vodi v to, da na terapiji začneta delati drugačen korake, kot jih delata doma v začaranem krogu.
To vprašanje je malo za šalo, malo zares. Partnerski terapevt na žalost nima čarobne palčke, čeprav si pogosto želim, da bi jo imela 🙂 In včasih klienti na glas razmišljajo, da bi bilo fino, če bi tako palčko imela. Včasih je namreč bolečina v partnerskem odnosu velika in zahteva precej dela v terapevtskem procesu.
Afera v teku je kontraindikacija za partnersko terapijo. To pomeni, da v odnosu ni dovolj varnosti za izvajanje partnerske terapije. Izvajanje partnerske terapije, medtem ko je partnerjeva afera v teku, je zapravljanje denarja in časa. Partner z afero si lahko misli, da bo dal primarnemu odnosu še nekaj možnosti, in če terapija ne bo uspešna, ima še vedno na voljo afero. Tako razmišljanje partnersko terapijo že v štartu skoraj obsodi na neuspeh. Da bi terapija sploh lahko delovala, je pomembno, da partnerja dasta drug drugemu in terapevtskemu procesu stoodstotno priložnost.
Skratka, dobro je, da partner afero zaključi, preden pride na partnersko terapijo, kar pa je seveda lahko zelo boleče in včasih zahteva žalovanje.
Seveda, partnerska terapija je primerna tudi za mlade pare in pare, ki so v odnosu šele kratek čas, saj je povsem človeško in normalno, da se v začarani krog ujamemo že zgodaj v odnosu. Če se boste v partnersko terapijo vključili zgodaj, se lahko izognete letom nepotrebne bolečine.
Ali lahko partnerja obiskujeta partnersko terapijo, če si en partner želi odprto zvezo, drugi pa ne?
Partnerja z različnimi cilji v odnosu seveda lahko prideta na terapijo, vendar v tem primeru ne moremo delati v čustva usmerjene partnerske terapije. V tem primeru lahko terapevt partnerjema pomaga zadeve premisliti in prečutiti v varnem terapevtskem odnosu. Ne more pa terapevt partnerja, ki ne želi odprtega odnosa, prepričati, naj spremeni mnenje.
Sprejemam.
Terapevt ne ponuja konkretnih rešitev za klientova ključna življenjska vprašanja. Klient je sam odgovoren za odločitve glede odnosov, kot so skupno življenje, poroka, ločitev, sprava, skrbništvo in stiki.
Posamezno srečanje na individualni terapiji je dolgo 60 minut.
Terapevt težko vnaprej določi dolžino terapije. Dolžina terapije je odvisna od kompleksnosti težav, s katerimi prihajate na terapijo. Sicer pa ni mišljeno, da terapevtski proces traja v nedogled. Terapijo lahko kadarkoli prekinete.
Ne vem, ali je bistveno, katerega spola je vaš terapevt, je pa bistveno, da je vaš terapevt čustveno dostopen, odziven in angažiran.
Preverite, ali se lahko s terapevtom dogovorite za znižano ceno terapije.
Popolnoma razumljivo je, da vas je strah razkrivanja svojega zasebnega življenja. Terapevt si prizadeva vzpostaviti zaupen in varen odnos, kjer se boste počutili sprejeti in slišani. Vse, kar delite v terapiji, ostaja strogo zaupno, saj terapevti spoštujejo načelo poklicne skrivnosti. To velja tudi po zaključku terapije.
Poleg tega je pomembno, da ste vi tisti, ki določate, koliko in kaj želite razkriti. Terapevtski proces poteka v vašem tempu in v skladu z vašim počutjem. Cilj je ustvariti prostor, kjer boste lahko sproščeno raziskovali, ne da bi se počutili pod pritiskom.
Predlagam, da greste k terapevtu na prvo srečanje, da vidite, ali se ujameta in ali vam ustreza terapevtov način. Nič ni narobe, če po prvem srečanju ali kasneje ugotovite, da vam terapevt ne ustreza, in poskusite z drugim terapevtom.
Iskanje terapevta, s katerim se boste dobro razumeli, je pomemben del procesa, zato se ne bojte poiskati drugega. Najpomembnejša stvar je, da si dovolite najti terapevta, ki vam ustreza, saj bo to ključnega pomena za vaš napredek in dobro počutje.
Povsem normalno je, da ne znamo govoriti o svojih čustvih, ker nas običajno tega ni nihče naučil. Terapija je namenjena ravno temu, da skupaj poiščemo prave besede za vaše doživljanje.
Razumljivo je, da vas je tega strah, saj so se v preteklosti ljudje res redko odločali za terapijo. Vendar pa se danes odnos do terapije spreminja. Terapija je postala vse bolj sprejeta in razumljena kot normalen del skrbi za naše duševno zdravje, podobno kot obisk zdravnika, ko nas skrbi za naše telesno zdravje. Vaša odločitev za terapijo je znak moči in skrbi za sebe, kar je nekaj, kar si zasluži spoštovanje.
Ni težav, ki bi bile »premajhne« za terapijo. Terapija ni namenjena le reševanju velikih kriz, ampak tudi raziskovanju vaših misli, čustev in vzorcev vedenja. Če vas karkoli bremeni, vas skrbi ali si želite bolje razumeti sebe, je to dober razlog za obisk terapevta. Terapevtska obravnava manjših težav lahko prepreči, da bi se te razvile v večjo stisko.
Terapija ni zavezujoča. Če ugotovite, da vam terapija ne ustreza, jo lahko kadarkoli prekinete in se odločite, da boste svoje težave reševali drugače.
Predlagam, da greste k terapevtu na prvo srečanje, da vidite, ali se vzajemno ujameta in ali vam ustreza terapevtov način. Nič ni narobe, če po prvem srečanju ali kasneje ugotovite, da vam terapevt ne ustreza, in poskusite z drugim terapevtom.
Terapija ni instant proces. In terapija ne temelji na Instagram pop psihologiji, ki zagovarja, naj se zanašamo le sami nase, ki povsod vidi le toksične odnose in ki pravi, da moramo najprej delati na sebi, da bi tako “popolni” nato lahko vstopali v odnose.
V čustva usmerjena terapija temelji na znanosti o navezanosti, kar pomeni, da v čustva usmerjena terapija izhaja iz dejstva, da ljudje potrebujemo drug drugega in da potrebujemo odnose.
V čustva usmerjena terapija ne podpira novodobnega mita, da je z nami nekaj narobe, če potrebujemo nekoga ob sebi. V čustva usmerjena terapija spet normalizira oziroma nama daje dovoljenje, da si želimo bližine.
Lahko. A dobro se je zavedati, da vsak terapevtski proces od klienta zahteva precej energije. In financ 🙂
Če imate težave v partnerske odnosu, predlagam, da daste prednost partnerski terapiji.
Če vzporedno obiskujete individualno in partnersko terapijo, se lahko zgodi, da na individualno terapijo hodite razreševat zadeve, ki bi jih v bistvu morali razrešiti s partnerjem ali partnerskih terapevtom. Kar seveda ne koristi procesu partnerske terapije.
V terapevtskem odnosu lahko hitro pride do “kratkega stika” oz. prekinitve stika, saj je tudi terapevtski odnos na koncu samo človeški odnos, ki ga klient in terapevt soustvarjata. In v vseh odnosih se lahko kdaj zgrešimo.
Do kratkega stika lahko pride na sami terapiji ali med dogovarjanjem po elektronski pošti.
Vsak tak moment v terapiji je priložnost, da se klient in terapevt nekaj naučita in skupaj iz tega zrasteta. Zato je dobro, da terapevtu poveste, če vas je v čem zgrešil.